Erik Contreras Mencinger, kot mlad fotograf, v prakso vpeljuje nadobudno svežino. V portretni seriji nam skozi premišljeno soslednje približa dedkov žgoč karakter. Skozi vživet obisk španskega Benidorma in okoliških krajev narativno manevrira med oblaki, med vrvežem in mirom. Prostranost pečine, prostor tedenskega druženja, je prepihna in izrazna. Z naslovom ‘Avoijoni, ki letijo dedka’ so letala poosebljena in nas, kot nosilci mladostnega, povzdignejo in, kakor žig, na nas prežarčijo živahnost. Objektiv ujame veter, katerega izpusti v igro lovljenja frizbija, kjer se ostrina sanjavo prilagodi nasmehu dedka Antonija. Razslojena estetika v fotografiji ločuje dnevni in intimnejši prostor; sakraliziran, bogat interier dualizira izpiljena in izčiščena slikovna kompozicija. Erik panoramski pregled zamakne v kamro čudes, Antonijev nakopičen, ustvarjalni kaos in istočasno prostor natančnosti ob vzdrževanju letalskih modelov. Hommáge se izžareva tudi v intenziteti kolorita: rdeča, modra in rumena se kot polne, osnovne barve preslojijo v sončevo zahajanje in v osoljeno morje ter kasneje premešajo v temačen razgledni klif s križi, postavljenimi kot spomin padlim jadralcem. Kvadriranje nagubane, presončene kože vsakič znova zgovorno pritrdi raziskovalnem vsakdanu. Preprostost in veselje v portretu narekuje iskanje užitka v sladkobah življenja.
tekst: Maruša Uhan
Serija je prejela častno omembo na natečaju "Mladi Fotografski Upi" na Kranj Foto Fest.