Spomin je eno izmed ključnih konceptualnih vprašanj, s katerim se nekje na umetniški poti sreča vsak fotograf. Medij fotografije je zaradi sposobnosti natančnega zrcaljenja resničnosti, človeške pokrajine spomina namreč močno zaznamoval, pretresel in spremenil. Fotografija kot objekt je postala nosilec spomina, tako posameznikovega kot družbenega. Obrednost spominjanja, ki je obenem zavzemalo tudi svoj posvečen prostor ob tem predmetu, pa je s pojavom digitalnega spremenilo način oblikovanja odnosa do fotografije v vlogi nosilca. S pomikanjem slik po zaslonu, se slednje ne obrabijo, v njih ne začutimo minevanja časa, obenem pa to lahko počnemo kjerkoli in kadarkoli. Na digitalnih vmesnikih se materialnost podob posploši na en sam objekt, ki hkrati opravlja še veliko drugih funkcij.
Contreras Mencinger v delu totemi tako išče taktilnost in prisotnost v procesu osebnega spominjanja, pri čemer se obrača k starodavnim konceptom, ki so v posamične stvari naseljevali simbolični pomen. Majhne in vsakdanje predmete, ki so zanj pomensko polni do te mere, da jih ne zmore zavreči, potegne izpod postelje in jih iz zaprtega zavetja postavi na ogled. Ob njih so umeščene svetlobne škatle zamegljenih in neprepoznavnih portretov. Fotografija v prostor ne zarezuje več s svojo natančnostjo posnemanja realnosti, prav tako ji avtor odvzame vlogo nosilca spomina. Postane prej njegova ilustracija, sama vsebina spomina pa je prepuščena domišljiji posameznika.
tekst - Urška Savič
PONJAVA 3 EXHIBITION - Ljubljana
exhibition documentation - Tine Lisjak